Spor med Rusijo in Ukrajino pahne Evropo v pomanjkanje jekla

Po poročanju britanske spletne strani “Financial Times” 14. maja je bila pred rusko-ukrajinskim konfliktom jeklarna Azov v Mariupolu velik izvoznik in njeno jeklo je bilo uporabljeno v znamenitih stavbah, kot je Shard v Londonu. Danes je ogromen industrijski kompleks, ki je bil nenehno bombardiran, zadnji del mesta, ki je še vedno v rokah ukrajinskih borcev.

Vendar je proizvodnja jekla veliko nižja kot v preteklosti in medtem ko si je nekaj izvoza opomoglo, obstajajo tudi resni prometni izzivi, kot so motnje v pristaniških operacijah in ruski raketni napad na državno železniško omrežje.

Zmanjšanje ponudbe je bilo čutiti po vsej Evropi, piše v poročilu. Tako Rusija kot Ukrajina sta največji svetovni izvoznici jekla. Pred vojno sta obe državi skupaj predstavljali približno 20 odstotkov uvoza končnega jekla v EU, po podatkih Konfederacije evropske jeklarske industrije, industrijske trgovinske skupine.

Številni evropski proizvajalci jekla se zanašajo na Ukrajino pri pridobivanju surovin, kot sta metalurški premog in železova ruda.

Ukrajinski rudar Fira Expo, ki kotira na londonski borzi, je velik izvoznik železove rude. Druga proizvodna podjetja uvažajo ploščate jeklene gredice, polizdelke iz ploščatega jekla in armaturne palice, ki se uporabljajo za utrjevanje betona v gradbenih projektih.

Podjetje običajno izvozi približno 50 odstotkov svoje proizvodnje v Evropsko unijo in Združeno kraljestvo, je dejal Yuri Ryzhenkov, izvršni direktor Mite Investment Group. »To je velik problem, zlasti za države, kot sta Italija in Združeno kraljestvo. Veliko njihovih polizdelkov prihaja iz Ukrajine,« je dejal.

Eno največjih jeklopredelovalnih podjetij v Evropi in dolgoletna stranka Mite Investment Group, italijanska Marcegalia, je eno izmed podjetij, ki se mora potegovati za alternativne dobave. V povprečju je bilo 60 do 70 odstotkov ploščatih jeklenih gredic podjetja prvotno uvoženih iz Ukrajine.

"V industriji vlada skoraj panika," je dejal izvršni direktor podjetja Antonio Marcegalia. "Veliko surovin je težko najti."

Kljub začetnim pomislekom glede dobave je Marcegalia našla alternativne vire v Aziji, na Japonskem in v Avstraliji, proizvodnja pa se je nadaljevala v vseh njenih obratih, piše v poročilu.